ČUDOVITA KNJIGA O DINOZAVRIH
Založba Grahovac, 2023
Založba Grahovac je po španski izdaji pripravila prevod atraktivne knjige, ki nagovarja mlajši del bralcev. V njej je namreč predstavljenih kar 46 različnih vrst dinozavrov, ki so živeli v zgodovinskem obdobju triasa, jure in krede. Gre za bitja, ki so živela v zares daljnem obdobju zgodovine. Njihovo življenje in usoda pa nas še vedno nerazložljivo privlačita, čeprav so minili že milijoni let, odkar so dinozavri hodili, leteli ali se plazili po planetu Zemlja. Na srečo je za njimi ostalo kar nekaj ostankov v obliki fosilov, ostankov in sledi, da so znanstveniki z veliko gotovostjo uspeli rekonstruirati, kako so dinozavri živeli, kako so bili videti in kako so se milijone let razvijali. Slikanico odlikujejo čudovite ilustracije, format knjige pa je oblikovan tako, da je posamezna vrsta predstavljena na dveh velikih straneh. Zares prava paša za oči, zato bodo ob branju zagotovo uživali tako mladi bralci kot njihovi starši.
Odlomek iz besedila:
Velikanski kot hiše in majhni kot martinčki. Krvoločni mesojedci in rastlinojedci v oklepih. Težko bi našli vznemirljivejša bitja, zato ni čudno, da smo tako očarani nad njimi. Nekaj posebnega je na njih in zaradi tega si o njih želimo zvedeti kaj več. Na našem planetu so živeli 180 milijonov let, tako da so imeli več kot dovolj časa, da so se med njimi razvile zelo različne vrste.
- Špela Činkelj
ELISEO GARCIA NIETO: ČUDOVITA KNJIGA O IZUMRLIH BITJIH
Grahovac, 2024
Zgodovina planeta, na katerem živimo, sega daleč v preteklost. Nihče ne ve, koliko vrst je na njem živelo, znanstveniki pa so odkrili, da se je v tem času zgodilo že pet velikih izumrtij. Španski pisatelj in ustvarjalec svojo pripoved zato začenja s z izumrtjem večceličnih organizmov, ki se je zgodilo pred več kot 600 milijoni let. Besedilo dopolnjujejo osupljive ilustracije živali iz pradavnine. Številne so bile precej večje, zato je v vsakem poglavju za lažjo predstavo dodana primerjava s človeško velikostjo. Prav tako v vsakem poglavju najdemo možne vzroke izumrtja. S pojavom človeka se zdi, da je bil za izumrtje vrst pogosto kriv prav slednji. Pri tem velja izpostaviti primer doda – ptice, ki je živela na Mavriciju v Indijskem oceanu in do 16. stoletja zanjo ni vedel nihče. Zaradi pretiranega lova so ga v le nekaj desetletjih iztrebili, s čimer je postal simbol izumiranja, ki ga povzroča človek.
Knjigo je strokovno pregledal mag. Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. V prvi vrsti je namenjena mladim bralcem, a bo zaradi svoje vsebine in grafične podobe navdušila tudi odrasle. Predvsem pa je lahko spodbuda za osveščanje o pomenu varovanja narave in vseh živih bitij, ki sobivajo z nami.
Odlomek iz besedila:
»Nobene ptice niso sestavljale večje populacije kot golob selec. Živel je v severni Ameriki in štiri stoletja pred izumrtjem jih je bilo okoli petsto milijonov, tretjina vseh severnoameriških ptic. Ime je dobil po svojih dolgih selitvah, ko so kilometrske jate za več ur zakrile sonce. Zadnji osebek je poginil v kletki in sam. /…/ Velike njorke so izumrle 3. julija 1844 na otoku Eldey (Islandija), ko so trije moški ubili njihov zadnji par, da bi ga prodali. Nekoč številna ptica je postala tako redka, da so muzeji in zbiratelji bogato plačevali, zato da so dobili kak primerek, preden bi bila izginila. Obstajalo je veliko zanimanje za njihovo ohranitev, vendar ne živih, ampak nagačenih.«
- Špela Činkelj
MARIA GIANFERRARI: BODI DREVO!
Grlica, 2022
Kočevska pokrajina nas razvaja s čudovitimi gozdovi in zagotovo se strinjate, da so prav ti ena najimenitnejših stvaritev narave. Pisateljica za otroke Maria Gianferrari je skupaj z ilustratorko Felicito Sala ustvarila poetično slikanico, ki nam za zgled postavlja prav drevesa. Njihova energija nas lahko navdihuje, da se trudimo postati bolj sočutni, ljubeznivi, skrbni, boljši ljudje. Drevesa so tako kot mi družbena bitja. Med njimi poteka izmenjava informacij, delijo si hrano in zavetje, saj so le skupaj močnejša in lažje previharijo viharje.
V dodatku na koncu slikanice so napotki, kako lahko bralci pomagajo pri reševanju dreves, npr. s ponovno uporabo izdelkov, sajenjem domačih sort ali čistilnimi akcijami. Pisateljica prijazno spodbuja tudi k sodelovanju v lokalni skupnosti, kot je denimo obisk v domu upokojencev, pomoč v zavetišču ali prostovoljstvo. Posebej radovedni pa si lahko ogledajo tudi natančen prikaz zgradbe drevesa in raziščejo številne vire, domače in tuje spletne strani, ki jih je avtorica navedla za nadaljnje branje.
Slikanica vsebuje le malo besed, a so te skupaj z ilustracijami toliko bolj dragocene. V nas budijo zavest, da je na svetu dovolj za vse, če bi le znali živeti v skladu s tem, kar nas uči narava.
Odlomek iz besedila:
»Skupaj je gozd močan. Prečiščujemo zrak. Zadržujemo prst in preprečujemo erozijo. Ko združimo krošnje, oblikujemo streho, ki zibajoče umirja močne vetrove. Naša telesa, veje ter korenine so dom pticam, sesalcem in žuželkam. Drevesa vzdržujemo življenjska okolja.«
- Špela Činkelj
BOŠTJAN GORENC PIŽAMA: UČITELJ SOVA IN JEZIČNO DREVO
Škrateljc, 2024
V zbirki Škratolovščine je izšla jezikovna mojstrovina priljubljenega komika, igralca, prevajalca in pisatelja Boštjana Gorenca – Pižame. Sestrica Urška in bratec Jakob se odpravita v gozd. Tam naletita na učitelja Sovo – gozdnega vedeža, ki rad bere in še rajši deli znanje. Otroka iščeta superjunaka, zato jima učitelj Sova pove zgodbo o Primožu Trubarju. Superjunak je namreč postal s tem, ko je slovenščino povzdignil iz ljudske govorice v knjižni jezik. Nato pa skupaj odletijo do prav posebnega drevesa.
Prisrčna, zabavna slikanica v najmlajših bralcih nevsiljivo prebuja ljubezen do jezika. Kaže jim jezikovne možnosti, ki jih ponuja slovenščina. Obenem pa jih spomni, da je jezik živ organizem, ki ga soustvarjamo vsi njegovi govorci.
Slikanica je del Jezične dogodivščine, ki je ena od pravljično-doživljajskih poti pod okriljem Zavoda Škrateljc. Dopolnjujejo jo domiselne ilustracije Damijana Stepančiča.
Odlomek iz besedila:
»Odpravili so se proti jasi, na kateri je stalo mogočno drevo. Košata krošnja je valovila v vetru in zdelo se je, kot da iz nje šepeče nešteto glasov. »To je jezično drevo, ki je pognalo iz Abecednika,« je rekel učitelj Sova. »Vsak list je svoja beseda. Največ listov je zelenih. To so besede, ki jih uporabljamo bolj ali manj redno.«
- Špela Činkelj
HELENA HARAŠTOVA: HURA, IMAM OČALA
Grafenauer, 2024
Odrasli se lahko znajdemo v zadregi, kako otrokom pojasniti delovanje vida in zakaj je včasih nujno, da si pomagamo z očali. Marsikateri otrok se namreč ob diagnozi slabovidnosti spopada s skrbmi, kako bo videti z očali, ali ga bodo sovrstniki zbadali in nenazadnje, kako moteča so očala v resnici.
V slikanici češke avtorice nastopata daljnovidna Katka in kratkovidni Jure. Oba nosita očala, skozi serijo kratkih poglavij pa razložita fiziologijo očesa ter delovanje očal. Pojasnita, kako poteka pregled pri okulistu, kako so se očala razvijala skozi čas ter kako sploh izbrati prava očala zase. Pika na i je poglavje, ki predstavi, na kako različne načine vidijo živali, dopolnjujejo pa jo bogate ilustracije priznane ukrajinske ilustratorke.
Odlomek iz besedila:
»Čisto prvi pripomoček za izboljšanje vida, torej nekakšnega prednika očal, so izumili že v 5. stoletju pred našim štetjem v Indiji, bolj pa se je uveljavil v rimskih časih. Rimljani so za branje uporabljali posebno steklo, ki je bilo podobno povečevalnemu steklu, kot ga poznamo danes, in je delovalo praktično enako. Bralec ga je moral držati v roki.«
- Špela Činkelj
URŠKA ŠOBAK: EJ, BABI, GLEJ!
Samozaložba, 2024
Starši pogosto iščemo načine, kako se pristno povezati z otrokom in ga obenem učiti veščin, ki jih bo potreboval v življenju. Eden od pripomočkov pri tem je lahko kuharska knjiga Ej, babi, glej! Gre za mlajšo sestrico priročnika Ej, babi tega mi pa nisi pokazala, oba pa prinašata preizkušene recepte naših babic in prababic. V kuharici, ki jo lahko otroci uporabljajo tudi povsem samostojno, je zbranih dvajset receptov. Razdeljeni so na štiri sklope, skladno z letnimi časi. Njihova priprava je enostavna, vzpodbujajo k uporabi lokalno pridelanih sestavin, dopolnjujejo pa jih številne ilustracije, ki ponazorijo postopek priprave.
Eksperimentiranje v kuhinji je lahko tudi zabavno, obenem pa s tem krepimo tako razvoj otroških možganov kot fino in grobo motoriko. Naj bo vikend, ki je pred nami, priložnost, da se preizkusite v kuhinji in poustvarite katero od preizkušenih dobrot. Jeseni se denimo priležejo testenine z jabolki in orehi ali pa slasten lešnikov prigrizek …
Odlomek iz besedila:
»Kaj je vinski kamen? Vinski kamen je naravna snov, ki nastane kot stranski produkt pri zorenju vina. Da ga lahko uporabljamo pri peki, ga zmešajo s sodo bikarbono in škrobom in tako dobimo odlično naravno vzhajalno sredstvo.«
- Špela Činkelj
ŠTEPANKA SEKAKINOVA: MAČKE SO SUPER, AMPAK…
Epistola, 2024
Pravijo, da mačka nima gospodarja, ampak služabnika. Kdor je kadarkoli bil ponosni lastnik mačke, se s tem zagotovo strinja, saj so te prikupne živalce tako zelo samosvoje in hitro postanejo tiste, ki narekujejo družinski ritem.
Pri založbi Epistola pa so izdali simpatično slikanico, ki je namenjena začetniškim mačjim lastnikom – otrokom. Da bi se na novega družinskega štirinožnega člana lažje pripravili, je češka pisateljica za otroke na enem mestu zbrala najpomembnejše napotke, kako ravnati z mačko. Otroci se tako med drugim naučijo, kaj mačke jedo, zakaj tako veliko spijo, kako poskrbeti za njihovo zdravje in dobro počutje. Slikanico dopolnjujejo zabavne ilustracije Adama Wolfa, ob koncu prebranega pa si bodo tudi odrasli bralci zaželeli, da bi ob sebi imeli mehko, prijazno mačjo sopotnico. Navsezadnje – življenje je boljše z mačkami! J
Odlomek iz besedila:
»Da staršem dokažem, da sem pripravljena skrbeti za hišnega ljubljenčka, sem se odločila, da bom vzgojila rastlino. Še pred pol leta je bila samo seme, zdaj pa jo, zahvaljujoč moji oskrbi, samo poglejte! Kaj bi lahko bil še boljši dokaz, da bi s hišnim ljubljenčkom ravnala enako?«
- Špela Činkelj
KLARA HOLIK, IVI NIESNER, JANA SEDLAČKOVA: SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE GOZDOV
Hiša knjig, 2024
Kočevsko obdajajo lepote narave in gozdovi, ki v sebi skrivajo polno skrivnostnega življenja. V priročniku, ki so ga za mlade bralce napisale tri avtorice, se potopimo prav v srčiko tega zanimivega, prepletenega sobivanja.
Na slikovit, razumljiv in privlačen način pojasnijo nevidno harmonijo, ki vlada med prebivalci gozda – drevesi, žuželkami, pticami, glivami in drugimi živimi bitji. Mlade bralce na tej poti skozi gozdno kraljestvo spremlja Semenček – majhno lipovo seme. Med drugim tako pojasni, od kod pridejo semena, kakšno skrivnostno kraljestvo se skriva pod drevesnimi krošnjami, kakšno vlogo imajo gozdovi pri kroženju vode in nenazadnje, kako zelo smo ljudje odvisni od gozda in vseh zakladov, ki jih skriva v sebi.
Priročnik je zasnovan tako, da ga lahko skupaj z odraslimi prebirajo že otroci prve triade. Vsebino nadgrajujejo ideje za eksperimentiranje v gozdu, ki mlade bralce osveščajo in vabijo k bolj skrbnemu in ljubečemu ravnanju z naravo.
Odlomek iz besedila:
»Bi radi vedeli, koliko je staro najstarejše drevo na svetu? Rekord ima dolgoživi bor, ki raste v ameriški zvezni državi Nevada. Zdaj je star že več kot 4850 let! Ta starodavni bor nas še vedno spominja na kameno dobo, ko so prvotni prebivalci Nevade živeli predvsem od lova in nabiranja različnih gozdnih rastlin, plodov in sadežev.«
- Špela Činkelj
LUČKA LUČOVNIK: POGRUNTAVŠČINE
Malinc, 2024
Pri založbi Malinc so v zbirki Pa to ni res! izdali prav posebne Pogruntavščine. Boštjan Gorenc Pižama jih je na ovoju knjige pospremil z mislijo, da gre za »iskrivo popotovanje po svetu in zgodovini.« V njej so namreč poljudno in kratko predstavljene nekatere domislice, ki so zaznamovale človeško zgodovino. V petnajstih poglavjih tako med drugim izvemo, kako lahko trgovanje s tulipani na Nizozemskem primerjamo z delovanjem borze, kako se je čokolada iz Mehike razširila po vsem svetu, pa tudi, kdaj in zakaj so izumili karanteno. Vsako od poglavij vsebuje didaktični material oz. ideje, kako lahko mladi bralci nadgradijo svoje znanje. Ob pomoči staršev lahko tudi sami poskusijo narediti kakšno pogruntavščino, kot je denimo izdelava domačega sladoleda, slastne vroče čokolade ali lastne beneške maske. Ilustratorka Maruša Žemlja pa je vsebino oblikovala tako, da je v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za dislektike. Poučno, zabavno in kratkočasno branje bo navdušilo bralce vseh starosti.
Odlomek iz besedila:
»Med drugo svetovno vojno so po Tihem oceanu plule ameriške letalonosilke, ki so skupaj z letali prevažale s seboj tudi zaloge sladoleda. Če je posadka katere manjše ladje rešila iz morja strmoglavljenega pilota, ji je letalonosilka, s katere je ta pilot vzletel, za nagrado podarila sladoled.«
- Špela Činkelj
DRAGICA ŠTEH, PETRA KAVŠEK VRHOVEC, META DOLINAR: GINGO V DEŽELI BESED
Samozaložba, 2021
V slikanici Gingo v deželi besed ima osredno vlogo malo zeleno bitje Gingo. Otroke preko zgodb nagovarja in spodbuja k razvoju govorno-jezikovne komunikacije. Slikanica je napisana v soavtorstvu treh izkušenih logopedinj, zato ima trdno strokovno podlago. Vsebuje 22 zgodb, vsaka pa ima skrbno zastavljen logopedski cilj in nasvete za vaje. Z njimi bodo otroci lahko širili svoje besedišče, se učili sestavljati povedi in se urili v pravilni izgovorjavi. Vsebino lepo zaokrožijo ilustracije Matjaža Dekleve, ki s svojo preprostostjo in jasnostjo nagovarjajo tudi najmlajše bralce.
Slikanic s tovrstno tematiko ni ravno na pretek, zato je Gingo s svojimi dogodivščinami še toliko bolj dobrodošel didaktični pripomoček tako za starše kot strokovne delavce.
Odlomek iz besedila:
»Nekega dne se je Gingo odločil, da se bo podal na čisto posebno raziskovanje. Podal se je v deželo pravilne izgovorjave. O, ta dežela je zelo zanimiva in včasih tudi skrivnostna. Do nje ne prideš z vlakom ali kolesom, ampak z … jezikom. Gremo še mi z Gingom na pot? Najprej pa se moramo seveda dobro ogreti. Alo, vzemimo vsak svoj jezik in gremo!«
- Špela Činkelj
JUDITH VANISTENDAEL IN ZIDROU: KITOVA KNJIŽNICA
Morfemplus, 2023
Je mogoče ljubezen do knjig ubesediti ali preliti v slike? Belgijskima ustvarjalcema, ki sicer slovita po svoji drznosti, je uspelo prav to. V stripu Kitova knjižnica se potopimo v tenkočuten strip za vse generacije. Izvirno, poetično in s številnimi odtenki modre slikata strast do knjig in življenja.
Glavno vlogo prevzame orjaški sinji kit. Živi globoko na dnu oceana, za nasmeškom pa v svoji notranjosti skriva na tisoče knjig za morske živali. Pravzaprav ima v trebuhu pravo knjižnico. In knjige so urejene po abecedi! Kadar ga ribice dovolj dolgo prosijo, si nadene naočnike in bere zgodbice. Nekega dne pa se mu pripeti nezgoda. Pomotoma prevrne čoln pomorskega poštarja. Med njima se splete prav posebna zgodba, ki pa nikogar ne bo pustila hladnega. Ali kot pravi prevajalka Mateja Seliškar Kenda: »gre za poetičen, sporočilno in oblikovno močan strip, ki ga toplo priporočam v branje.«
Zgodba, ki je morala priplavati na površje, da predrami naša srca …
Odlomek iz besedila:
»Učimo se pripovedovati zgodbe, kot se učimo plavati. Da se ne utopimo. Naj vam zato povem zgodbo o svojem velikem prijatelju, o kitu, ki je bil res od sile. Za njegovim nasmeškom se je skrivala največja morska knjižnica …«
- Špela Činkelj
VESNA KAMIN KAJFEŽ IN TOMISLAV KAJFEŽ: VITEZ MED PIRAMIDAMI
Narodni muzej Slovenije, 2022
Učenje zgodovinskih letnic in dogodkov je včasih naporno in dolgočasno. Raziskovalca Vesna in Tomislav Kajfež pa sta za mlade bralce napisala prav posebno knjigo, v kateri zgodovina zaživi pred našimi očmi. V njej namreč predstavita življenje in delo Antona Lavrina – Slovenca, rojenega v Vipavi, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja avstrijski diplomat v Egiptu in je sčasoma postal strasten zbiralec staroegipčanskih starin ter raziskovalec starodavne civilizacije ob Nilu. Služba mu je omogočila, da je navezal stike z drugimi pomembnimi diplomati in veljaki v družbi. Navdušili so ga za zbiranje starin ter mu pomagali pri raziskovanju. Za svoje delo je bil celo odlikovan z viteškim nazivom, sorojakom pa je poklonil tudi nekaj svojih dragocenih najdb. Kje si jih lahko ogledate, izveste v tej napeti in zanimivi knjigi, ki jo dopolnjujejo ilustracije Jureta Engelsbergerja. V prvi vrsti je namenjena mlajšim bralcem, zagotovo pa bo navdušila tudi odrasle. Morda se kdaj skupaj z otroki odpravite v Narodni muzej Slovenije ali Vipavo ter skupaj odkrivate zapuščino tega vélikega Slovenca.
Odlomek iz besedila:
»Avstrijski cesar mu je podelil odlikovanje, s katerim je pridobil plemiški naziv. Zato danes pred njegovim priimkom piše plemeniti. Izdelati si je dal viteški grb, v katerem so tri sfinge, ki simbolizirajo povezanost s starim Egiptom.«
- Špela Činkelj